C. G. Jung

Carl Gustav Jung

Carl Gustav Jung (1875 – 1961), švicarski psihiater, je svojo psihoanalitično teorijo in prakso najprej poimenoval ‘psihologija kompleksov’, kasneje pa se je odločil za izraz ‘analitična psihologija’.

C. G. Jung je definiral pojme, kot so kolektivno nezavedno, kompleks, arhetip, introvert/ekstrovert, redefiniral je Freudov pojem libida ter razširil in v nekaterih smislih bogato nadgradil tedanje poznavanje psihe. Veliko njegovih razmišljanj izhaja iz francoske filozofsko-psihološke šole, nekaj časa (1906–1912) je intenzivno sodeloval s Sigmundom Freudom, nato pa je raziskovalno pot nadaljeval samostojno.

Razhod s Freudom se je zgodil predvsem zaradi idejnih razlik med obema mojstroma v pogledih na določene osnovne psihološke koncepte. Terapevtska učinkovitost obeh pionirskih pristopov je še danes nesporna, Jung pa je zase izbral bolj negotovo, raziskovalno pot. Če odgovora ni bilo najti v biološkem oz. nevrološkem smislu, ga je iskal drugje. Razumel je, da narava (vključno z naravo človeške psihe) vedno deluje smiselno, tudi kadar je sami ne razumemo. V iskanju znanstvene razlage se je Jung razgledoval po različnih novih principih razmišljanja v filozofskem in raziskovalnem smislu in na novo povezal opažanja, ki so mu pomagala razumeti psihološko realnost tako posameznika kot skupine. Jung je tudi razširil in na novo apliciral nekatere koncepte, ki so bili do tedaj ožje usmerjeni.

Ker je Freudova psihoanaliza kasneje postala osnova za različne druge psihoanalitične pristope, se za analitično psihologijo pogosto uporablja tudi izraz jungovska (psiho)analiza. Ne glede na to, kateri izraz uporabljamo, je bila za Junga analiza poskus uravnoteženja zavednih in nezavednih elementov naše psihe